Trije razlogi, zakaj imajo vaši možgani raje negativno razmišljanje

Ali veste, zakaj nas možgani včasih "morijo" z najbolj neprijetnimi spomini izpred več let, ko nam je bilo globoko nerodno, ne spomnimo pa se pohvale iz prejšnjega tedna? Razlog je v tem, da se možgani trdneje oklepajo negativnih misli kot pozitivnih, čemur rečemo negativna pristranskost.

To ni napaka ali edinstvena osebnostna lastnost, ampak pojav, ki ga evolucijska psihologija beleži in proučuje že desetletja. Je nekaj, kar je vgrajeno v človeški um, stresno življenje pa to še podkrepi. Če razumemo, zakaj se to dogaja, lažje prekinemo ta krog in ponovno pridobimo nadzor nad notranjim monologom.

Razlog = evolucija možganov

Dolgo pred obstojem pametnih telefonov in družbenih omrežij so ljudje imeli samo eno nalogo: preživeti. To je pomenilo, da so morali biti izredno pozorni na vse, kar bi lahko to preživetje ogrozilo. Šumenje v grmovju, majhne spremembe v vremenu in stopinje divje živali bi lahko predstavljale smrtno nevarnost. Če so ljudje spregledali nekaj pozitivnega, je to le redko imelo resne posledice.

Med evolucijo so se tako človeški možgani naučili prioritizirati negativne in ogrožajoče informacije. Tudi danes možgani uporabljajo podobni sistem alarmiranja in stvari, kot so kritika, negotovost in socialno zavrnitev dojemajo kot potencialno grožnjo za preživetje.

Raziskava potrjuje, da se amigdala (možganska struktura, ki nadzoruje stresni odziv) močno odziva na čustveno močne dražljaje. Čeprav je aktivna tako pri pozitivnih kot tudi negativnih dražljajih, dokazi kažejo, da je njena vloga še posebej močna, ko zazna nevarnost.

Morda bodo vaši možgani tako bolj pozorni na jezen ton v glasu sodelavci ali na napako, ki ste jo naredili. Čeprav vaše preživetje ni ogroženo, se lahko tako zdi. V takem trenutku je pomembno vedeti, da nas možgani poskušajo zaščititi in da je to še vedno najboljši način, ki ga poznajo, pišejo na Psychology Today.

Negativne misli nas ščitijo pred negativnimi dogodki

Psihologi že dolgo raziskujejo našo nagnjenost temu, da se negativnih izkušenj spominjamo bolj živo kot pozitivnih. V eni študiji so testirali 130 študentov in ugotovili, da ljudje posvečajo več pozornosti podrobnostim v negativnih čustvenih dogodkih, zaradi česar se ti spomini globlje vtisnejo v spomin.

To je zato, ker negativne izkušnje aktivirajo večjo aktivnost v centru za obdelavo informacij v možganih, zlasti v amigdali, ki daje prednost čustveno nabitim spominom. In prav ta mehanizem se odvija v ozadju, ko pozabite na pohvale, a "obsesirate" zaradi kritike, ko se spominjate napake, ki ste jo naredili na delovnem mestu pred leti, ko si v mislih ponovno vrtite neprijetne trenutke iz preteklosti …

Socialni psihologi so ugotovili tudi, da ljudje izgubam pripisujejo večjo čustveno težo kot stvarem, ki jih pridobimo. Negativna pristranskost tako spreminja tudi naše sprejemanje odločitev, motivacijo in samodojemanje, da bi možgani preprečili negativne izkušnje v prihodnosti.

Negativne misli ustvarjajo čustvene zanke

Enkrat, ko nas prevzamejo negativne misli, to sproži stresni odziv. Razmišljanje o negativnih stvareh pogosto vodi do izločanja kortizola, stresnega hormona, ki vaše možgane naredi občutljive na še več negativnih dražljajev. Tako se ujamemo v zanko: zaradi negativne misli možgani signalizirajo telesu, naj aktivira stresni odziv. Posledica tega je, da možgani in telo postanejo bolj občutljivi na druge negativne informacije ali dražljaje, kar na koncu vodi do še več negativnih misli.

Študija, objavljena leta 2014 v reviji Psychoneuroendocrinology, kaže, da razmišljanje po stresnem dogodku pomeni večjo reaktivnost kortizola na prihodnje stresne dejavnike. Možgani se prilagodijo tako, da pričakujejo nevarnost, tudi če je ni, in se naslednjič, ko zaznajo potencialno grožnjo, odzovejo še močneje. Notranje razglabljanje po stresnih dogodkih je eden najmočnejših napovednikov anksioznosti in depresije, ker pomeni, da se vedno znova odzivamo na stres.

A dobra novica je, da te negativne zanke lahko prekinemo z namernim preusmerjanjem pozornosti. Z upočasnitvijo, opazovanjem svojih misli in namernim osredotočanjem na pozitivne izkušnje lahko svoje možgane naučite, da se ne bodo več tako močno oklepali negativnosti in da bodo lažje sprejemali pozitivne dražljaje, še piše Psychology Today.